Kaja še nikoli ni hodila. Mamica Matejka jo kljub njenim šestim letom še vedno mora prenašati na rokah kamorkoli jo je potrebno odnesti po najemniškem stanovanju, v katerem so do pred kratkim bivali kot štiričlanska družina, in zdaj hišici v katero so se pred kratkim preselili in kjer manjka še vrsta detajlov. Kadar se Kaja in Matejka odpravita po opravkih, jo mamica vozi v vozičku. V šoli pa je Kaja odvisna od pomoči spremljevalca, ki poskrbi za njeno mobilnost, da lahko sledi pouku in se vključuje v normalno družbo svojih vrstnikov.
Kaja ima spinalno mišično atrofijo, ki je žal neozdravljiva Preprosto bi temu rekli oslabelost mišic. Poleg tega je problem tudi ukrivljena hrbtenica. Veliko skrbi in pozornosti zato zahteva tudi Kajina redna fizioterapija, ki jo izvaja skupaj z medicinskimi strokovnjaki in seveda zavzeto ponavlja tudi doma pod vodstvom mamice. Ker se Kaja sama praktično ne more premikati, ko jo mamica enkrat posede na katerokoli mesto in tudi ko leže k počitku ali okreva po medicinskih posegih, ki jih zahteva njena bolezen, so zanjo nevarne preležanine. Prav zato so zdravniki priporočali vodno posteljo, ki precej omili vse opisane težave in hkrati omogoča boljše možnosti razgibavanja, ki ga mora redno izvajati, da se stanje bolezni ne slabša. Za družino je bil nakup le-te močno prevelik zalogaj, saj morajo svoje celotno življenje podrejati zahtevam Kajine bolezni in so sprejeli že celo vrsto kompromisov. Z velikim odrekanjem in zadolževanjem so si po letih bivanja v najemniškem stanovanju 'privoščili' hišico, kjer bodo počasi uredili pravi dom, ki bo ustrezal tudi Kajinim zahtevam.
Kaja je pogumno in dobrovoljno dekletce, kljub zdravstvenim težavam s katerimi enostavno živi in jih kot take mora upoštevati celotna družina v urejanju svojega vsakdanjika. Ko smo obiskali na njenem domu na Igu, jo je vodna postelja že čakala v njeni sobi, kjer so do sedaj bivale le igračke in blazina na kateri sta z mamico redno telovadili. Kaja nas je sprejela sprva nekoliko zadržano, a kmalu se je ob čaju, ki ga je pripravila mamica Matejka, razvil pogovor o vseh drobnarijah, ki se pletejo v glavi šestletnice tik pred Božičem. Bratec Tilen jo je spodbujal, da pove tudi tisto veliko željo, ki se ji reče vodna postelja. Vedela je, da jo bo nekoč dobila, ker sta z mamico že obiskali trgovino, kjer jih prodajajo. A smo malo Kajo vendar uspeli prepričati, da je ropotanje prišlo iz dimnika in da je k njej očitno prišel na obisk Božiček dan bolj zgodaj, da ne bi velike vodne postelje vozil povsod okoli. Bratec Tilen je podkrepil prepričanje s tem, da ji je povedal, da je v peči videl za hipec le nogo, da je Božiček dejansko prišel. Ob čaju smo slišali kako gre Kaji v šoli, kako poteka njen dan, kako ji Tilen pomaga, kaj vse počneta z mamico Matjeko… In potem smo šli pogledat, kaj je prinesel Božiček, če je že nekaj ropotalo v dimniku. Postelja je bila v Kajini sobi. Veselje na obrazu deklice je bilo očitno. Od mamice, ki jo je posadila na posteljo, je zahtevala še odejico in blazino. Bratec Tilen ji je pokazal, da se lahko na vodni postelji nekoliko zaguga, z mamico sta preizkusili kako se bosta v bodoče razgibavali. Kaja je določila tudi, da bo nocoj prespala kar tam, ampak, da jo bo morala spremljati mamica, saj doslej še ni spala sama v sobi. Prej je delila sobico s Tilnom, ki je kljub svojim le devetim letom zelo pozoren in ustrežljiv do vseh Kajinih potreb in mami Matejki v veliko pomoč. Čarobnost Božiča je bila vsekakor z nami, kakor tudi čar uresničene želje, ki polepša življenje otroku, kakor tudi bližnjim, ki za tega otroka skrbijo.
Kajo čaka v začetku leta 2006 operacija obeh kolen. Kakšen mesec dni bo obsojena na nošenje mavca in v tistem času bo vodna postelja še posebej dobrodošla. Kaja držimo pesti zate!
Nazaj na vse zgodbe