Pred šestimi leti so se družini Belec z že dvema majhnima otrokoma namreč zelo prezgodaj rodile še tri deklice. Rodile so se v 29. tednu nosečnosti, po rojstvu so imele težave zaradi nezrelosti pljuč, hiperbilirubnimije in hipoksične okvare možganov. Danes živijo s cerebralno paralizo, dve izmed njih sta v vozičku in izredno težko hodita, poleg tega pa imajo vse tri še številne druge zdravstvene težave.

 

Ob enem izmed mnogih obiskov pri zdravniku so trojčice v pogovoru z osebjem izrazile željo, da bi »letele z velikim letalom na veliko morje«. Osebje je željo sporočilo na Sklad. Člani smo se odločili, da bomo željo treh deklic skušali uresničiti. Glede na sorazmerno zahteven projekt smo se dokaj hitro dogovorili s starši otrok in tako organizirali željo trojčic tako, da je lahko odpotovala cela sedemčlanska družina.

 

Na sobotno jutro sta starša, oče Robert in mama Cvetka, želela otrokom pripraviti presenečenje z izletom v Izolo. Med potjo sta omenila, da bi bilo lepo videti še ljubljansko letališče.Ob prihodu na letališče smo jih pričakali nekateri člani LC Omnia Ljubljana in člani pokroviteljev. Skupaj smo si  ogledali letališko zgradbo, staro razstavljeno letalo in se seznanili z delom na letališču. Otroci so si vse z zanimanjem ogledovali, a niso slutili kakšno presenečenje jih v resnici čaka. Ob vprašanju, če bi si šli ogledat pravo letalo, so se jim kar zasvetile očke. Ko smo bili čez kontrolni prostor in smo čakali samo še na letalo, so otroci izvedeli, da bodo zares poleteli – kar daleč, v Egipt. Bili so zelo veseli, kar presenečeni in prve besede ob spoznanju so bile, da se starša samo šalita. Vendar so se kmalu vkrcali v letalo in poleteli proti letovišču v Egiptu – Sharm el Sheik.

 

Mama Cvetka pripoveduje:»Sama še nisem bila nikoli tako daleč, zato je bila tudi zame to prava prijetna izkušnja. Imeli smo se res čudovito in kar je potrebno povedati, je to, da nismo imeli nikjer nobenih težav z vozički. Potke so tako čudovito speljane, da nikjer ne naletiš na ovire. Res smo uživali!« Oče Robert še dodaja: »Narava je bila čudovita in tista sreča v otroških očeh neopisljiva. Veliko smo doživeli in videli. Sami smo želeli leteti z letalom, na koncu pa dobili še nepozabne počitnice. Res hvala!«

 

Sreča v očeh deklic je bila neizmerna in povezana z otroško radovednostjo ter nestrpnostjo, kaj jih še čaka. Stisk roke in hvaležen objem deklic prisotnim pa so bili šele začetek zagotovo nepozabne dogodivščine za vso družino.

 

Tekst: Mojca Majhen, LC Omnia

 

Nazaj na vse zgodbe